dr. Peter Turk: PRAZGODOVINSKE PIRAMIDE ALI GRADOVI?

22. november 2009 ob 16:00

Pedrovo nad Branikom - dvorana


Iz daljne preteklosti Branika in Braniške doline, preteklosti iz časa pred srednjim vekom, lahko nanizamo le posamezne arheološke bisere v dolgem časovnem nizu od prazgodovine do antičnega obdobja. To nesklenjenost zgodbe o človekovi poselitve si po eni strani razlagamo s slabo poznanimi in doslej skritimi arheološkimi podatki, po drugi strani pa s specifičnim naravnim okoljem, pri katerem je apnenčasti in donedavna neporasli Kras mnogo lažje razkrival svoje prastare skrivnosti na južnem obrobju Braniške doline kot pa s holocenskimi nanosi prekrito dno doline in njeno flišno severno obrobje. Ti zadnji dve geološki okolji sta namreč za prepoznavanje arheoloških ostankov mnogo zahtevnejši.

Arheološka skica z Ostrega vrha

Arheološka podoba najdišč Branika z okolico je tako mnogo bogatejša na njegovem južnem obrobju kot v osrednjem in severnem predelu. Med najdišči izpostavljeno mesto zasedajo gradišča, od malega gradišča nad Mihali in Lipovnika do južnejših pri Svetem in Volčjem gradu. Po drugi strani kraški rob obeležujejo kamnite gomile, med katerimi so nekatere največje v Sloveniji, tako npr. Škratlovec nad Rabotnico. To so grobne gomile izpostavljenih posameznikov iz bronaste dobe, iz časa, ko so v tako mogočnih strukturah pokopavali le najpomembnejše pripadnike tedanje družbe.

Izkopavanja na Ostrem vrhu pri Štanjelu Da so take gomile vse po vrsti – mnogo jih je namreč – obeležja grobov iz bronaste dobe, smo arheologi menili, vse dokler nismo ene take v novejšem času raziskali. Kamnita gomila na Ostrem vrhu pod Štanjelom je manjšega obsega, ogrožena pa je bila zaradi napredovanja bližnjega kamnoloma. Ob izkopavanjih l. 1992 v njenem središču nismo odkrili groba, temveč se je celotna gomila izkazala za nekaj popolnoma drugega. Odkrili smo močno utrjen stolp, ob katerem so se nam zastavila številna vprašanja tudi o namembnosti ostalih kamnitih gomil na severnem kraškem robu.

Peter Turk je diplomiral iz arheologije na Univerzi v Ljubljani (1990), kjer je opravil tudi magisterij (1994) in doktorat (2000). Zaposlen je v Narodnem muzeju Slovenije kot kustos za prazgodovino, kjer je tudi glavnega urednik serije Katalogi in monografije. V Narodnem muzeju Slovenije je kot avtor ali soavtor sodeloval pri postavitvi petih arheoloških razstav. Vodil je obsežna zaščitna izkopavanja prazgodovinskih naselbin v Dragomlju (1997–2001) in Kamni Gorici (2004) in zgodnjesrednjeveške naselbine v Pržanju pri Ljubljani (2004). Ob muzejskem in uredniškem opravlja tudi raziskovalno delo. Posveča se predvsem depojskim in posameznim kovinskim najdbam iz bronaste in železne dobe ter študiju sočasnih naselbin. Med l. 2000 in 2009 je sodeloval na sedmih mednarodnih znanstvenih simpozijih oz. kongresih in objavil nekaj znanstvenih študij bronasto- in železnodobnega gradiva. Skupaj je avtor preko 100 znanstvenih, strokovnih in poljudnih prispevkov v Sloveniji in v tujini.

Vstopnina: 5 €